Se seveda strinjam, kar v redu napisano. Super, pravzaprav.
Samo tale poved mi ni čisto jasna: "Da bi bila jaz na mestu takih otrok, pa tistih, ki se vlečejo po časopisih - isto kultura, prosi, boš dobil - bi me bilo sram!"
Kaj je s tem mišljeno? V smislu teh projektov, kot je Botrstvo? To pa je malo drugačno "izpostavljanje", bi rekla. Predvsem se mi zdi problematično, da "morajo" biti ljudje v stiski odvisni od vbogajme in dobre volje "usmiljenih", torej to, da sebi in svojim otrokom človek sam ne more zagotoviti dnevnega obroka in osnovnih potrebščin, pač pa mu "morajo" pomagati dobrodelne nevladne ustanove - kot "slaba vest" oz. nadomestek države, ki si pusti držati štango, in njenega slabega upravljanja. Pa še to je: v takem sistemu pomoč dobijo le tisti, ki se upajo izpostavljati oz. se "ponižati" pred "nami", ki jim bomo "blagovolili" pomagati, ker je njihova zgodba dovolj srce parajoča, da se nam zasmilijo. Tisti, ki pa so v stitski, da niti spregovoriti ne morejo, pa ostanejo še bolj nekje daleč zadaj.
Upam, da je jasno, da tega zgoraj ne pišem kot kritiko Botrstva, še manj kot kritiko revnih, ki prosijo ali pa ne prosijo za pomoč, pač pa kot kritiko hinavščine družbe in tudi države.
In zapisala sem samo kot misel, ki se mi je porodila ob branju zgornjega citata; pravim, da te morda nisem dobro razumela.
Lp
Samo tale poved mi ni čisto jasna: "Da bi bila jaz na mestu takih otrok, pa tistih, ki se vlečejo po časopisih - isto kultura, prosi, boš dobil - bi me bilo sram!"
Kaj je s tem mišljeno? V smislu teh projektov, kot je Botrstvo? To pa je malo drugačno "izpostavljanje", bi rekla. Predvsem se mi zdi problematično, da "morajo" biti ljudje v stiski odvisni od vbogajme in dobre volje "usmiljenih", torej to, da sebi in svojim otrokom človek sam ne more zagotoviti dnevnega obroka in osnovnih potrebščin, pač pa mu "morajo" pomagati dobrodelne nevladne ustanove - kot "slaba vest" oz. nadomestek države, ki si pusti držati štango, in njenega slabega upravljanja. Pa še to je: v takem sistemu pomoč dobijo le tisti, ki se upajo izpostavljati oz. se "ponižati" pred "nami", ki jim bomo "blagovolili" pomagati, ker je njihova zgodba dovolj srce parajoča, da se nam zasmilijo. Tisti, ki pa so v stitski, da niti spregovoriti ne morejo, pa ostanejo še bolj nekje daleč zadaj.
Upam, da je jasno, da tega zgoraj ne pišem kot kritiko Botrstva, še manj kot kritiko revnih, ki prosijo ali pa ne prosijo za pomoč, pač pa kot kritiko hinavščine družbe in tudi države.
In zapisala sem samo kot misel, ki se mi je porodila ob branju zgornjega citata; pravim, da te morda nisem dobro razumela.
Lp
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 31 Okt 2016 12:42