Kranjec je napisal/a: ↑Ojoj, tole je po mojem najbolj sluzav komentar, kar sem jih prebral na SČ. (1) Ponavadi ima stvar ali simbolični pomen ali neko vsebino (redkokdaj oboje). Kakšna je simbolika v računalniku oz. njegovem nakupu (to, da kupuš računalnik nekomu, ki ga potrebuje, je samoumevno in ni simbolika), nekje sem falil očitno. (2) Prosim te še, če lahko razložiš, kako parfum ali bilokaj za v kozmetični omarico "dozoreva in raste". Sluzasto do amena. In potem še komentar, da bo dva tisočaka, aja, ampak baje ni pomembno, koliko. Kakšna perverzija. Zakaj torej potem pisanje? Če bo odgovor v stilu, da avtor teme sprašuje po tem, ti lahko svetujem, da (3) naslednjič poskusi vklopiti moralni kompas. Mnogo ljudi lahko tak denar le sanja, posledično jim uničuješ razpoloženje (nekateri za svoje mizerni stanje niso sami odgovorni). Meni se zdi to neprimerno postavljanje pred drugimi.
Uf, tole je pa milo rečeno žalostno prebrati. Vedno znova me preseneča ozkoglednost nekaterih. Dotakniva se prve misli. (1) Da, zelo zgrešeno. Pomisliva reciva na dobre stare čase, ko so ljudje še živeli v jamah in lovili divjad po gozdovih. Pomisliva na mladeniča, ki jih je dopolnil 15 ali tu nekje in se mu obeta, da se bo kmalu smel pridruziti skupini lovcev. Za kar bo rabil lok. Rabil ga bo. A to, da bo prejel npr. očetov lok in puščico, s katero je slednji uplenil prvega zajca ima nadvse pomemben simboličen pomen. Če prvrtimo čas naprej, so zadeve sila podobne. Le da je lok ali kak drug kos orožja ali orodja nadomestil računalnik. In božič je čas prehajanja, čas ko umre staro in ga nadomesti novo. Kot nalašč za rituale, ki nekoga iniciirajo na neko novo raven.
Tudi druga točka je povsem samoumevna. Pa poglejva... (2) Za nas se misel na božič prične 26. decembra in ne 24., kot je to v navadi danes. Z Lepooko sva si enotna, da je božično obdarovanje pomemben ritual, kar sem nekako nakazal že zgoraj. Obenem pa se zavedava, da je smiselno božično obdarovanje prilagoditi željam in potrebam posameznika in ne kupovati kar tja v en dan kramo, ki se jo pozabi trenutek zatem, ko se odvije darilni papir. In tako si midva (tudi zaradi varčnosti) nameniva stvari, ki bi jih tudi sicer bilo treba (do-)kupiti. Lepooka uporablja kozmetiko
določene blagovne znamke, ki spada med vrhunske. Kar na videz morda zgleda razsipno, a pod črto, v primerjavi s povprečjem na letni ravni po nekaj letih finančno ni tako drastičnega odstopanja, kot se zdi, ko je človek pri prvi nabavi kolekcije. To, da jo pod smrekico počaka tisto, kar ji nekaj pomeni in bi tudi sicer morala (do-)kupiti, je znak moje celoletne pozornosti na njene potrebe na eni strani in znak skromnosti na drugi.
Za konec se dotakniva še zaključne misli. (3) Naj miss Slovenije skriva svojo lepoto zaradi vseh tistih manj lepih žensk? Naj Jure Franko skriva srebrno olimpijsko medaljo zaradi vseh invalidov, ki ne morejo smučati in vseh otrok, ki si ne morejo privoščiti smučk? Če že kaj, potem je sleherniku lahko vse skupaj bolj vzpodbuda, saj če lahko ta povprečnež Žele, lahko tudi jaz. Ker Žele ni vrhunski športnik, ne vrhunski lepotec, ne vrhunski karkoliže. Je iz istega okolja kot Janez Slehernik, hodil je v iste šole, jedel isto repo in krompir ter včasih kako zarebrnico ali kranjsko klobaso,... in si je, tako kot Janez Slehernik vse pridelal s svojimi rokami. Torej obstaja upanje tudi za Janeza Slehernika, da brez vez in poznanstev, s svojimi rokami ustvari življenje po svoji meri.