Sugar addiction je napisal/a: ↑
Ja zdaj če je nagnjena k odvisnosti od sladkorja, pol zmanjšanje odpade. Mora popolnoma prenehat, ko enkrat spet poje kaj sladkega bo mesec dni oz dokler se skup ne pobere žrla sladkarije. Pa rabila bo precej samo kontrole, da ne bo po prvi sladkariji posegla še po desetih drugih. Odvisnost od cukra obstaja, to seveda ni pol tako hudo kot cigareti, kot kak kokain pa itak da ne. A obstaja vseeno. In če si tak, da ko en dan poješ nekaj sladkega, pol pa bi cuker žrel še mesec dni, pol si tam. Potegni črto, rec ne hvala, pa pač ne jej sladkarij, če ne znaš imeti mere.
Drugače meni radenska z okusom ful zbije željo po sladkarijah
Res smo si ljudje različni, ampak ta odvisnost od sladkorja je bolj tko...
Zame je sladkor smisel življenja. Včasih sem znala pojest po 2kg čokolade na teden, samo Milke, kje so še ostali Bountiji in krofi in torice, se mi je pogosto zgodilo, da po kar nekaj dni zaporedoma nisem pojedla nič slanega, samo sladkarije!
No, potem se mi je življenje malo obrnilo, začela jesti tudi slano, se zredila ful in ko sem začela hušat, sem se odločila, da se sladkarijam ne odpovem. Vsak dan pojem kaj sladkega, a malo, shujšala sem nazaj na normalno težo in zdaj, recimo te praznike, komot se lahko nabašem s potico in čokolado in piškoti in vsemi dobrotami, a mi je potem nenormalno slabo in po dveh dneh basanja se mi upre, ne gre več, če se pa slučajno zvečer nabašem s sladkorjem, da pojem recimo 2 konkretna kosa torte, imam naslednji dan mačka, ne moralnega, ampak dejansko takega, kot da bi se ga v iber ulila z alkoholom...
Da mi nekdo reče, naj se odpovem sladkorju za vse življenje, ker sem zasvojena in ga ne smem nikdar več probat, ma, imam raje 150kg in umrem pri 50ih od visokega pritiska in odpovedi srca!