Spoznali ste novo osebo, ki vam je bila všeč. Po nekem času "dobivanja" ste ugotovili, da vas morda sploh ne posluša, ampak goni in bluzi samo svoje, med tem, ko vi govorite, pa razmišlja o sebi. Vzame si levji delež časa, ko govori, vi pa za tistih par besedic ne dobite niti malo pozornosti, ampak nervozno čakanje sogovornika, kdaj bo spet lahko stegnil jezik. Z novim letom sem sklenil, da prekinem stike s takimi ljudmi in tega se imam namen tudi držati. Nekaterim res ni pomoči, saj se zdi, da "vozijo" same monologe, poleg tega govorijo o enih in istih svojih problemih vsakič, ko se srečam z njimi. Je kriva vzgoja? Kaj se dogaja z ljudmi?
↧